Trgatve so za nami, mošt v sodih se že bistri in spreminja v »VINO«. Na vidiku je že star vinogradniški praznik Martinovo. Praznik Martinovo je krona vsega truda in dela vinogradnika v vinogradu.
Nekaj o zgodovini in izvoru Martinovanja…
Martinovo je praznik, ki izvira iz časov še pred našim štetjem, čeprav so ga takrat praznovali malce drugače, nekoliko drugačen pa je bil tudi njegov pomen. Tedaj so naši poganski predniki praznik posvetili predvsem zahvali bogovom za dobro letino, pa tudi prošnjam za ponovitev tovrstnega izobilja še v prihodnjem letu.
Pojavi se sveti Martin
V času pokristjanjevanja se je praznik ohranil, vendar pa ga je tedaj zaznamoval lik priljubljenega svetnika, svetega Martina, po katerem praznik poznamo še danes. Sveti Martin, ki je bil v začetku četrtega stoletja rojen na območju današnje Madžarske, velja za zavetnika vina, vinarjev in vinogradnikov, še danes pa velja, da je prav sveti Martin tisti, ki iz mošta naredi vino.
Praznik vina in veselja
Praznovanje Martinovega dandanes poteka predvsem v znamenju praznika vina. Po naporni trgatvi je Martinovanje namreč čas za uživanje v sadovih trdega dela. Vse do tega dne pijemo namreč mošt, ki na Martinovo doživi svoj krst in končno postane pravo vino.
God svetega Martina, 11. november, je tako vsako leto vzrok za veselje tako med pridelovalci kot tudi med ljubitelji vina. Martinovo obenem zaznamuje tudi konec delovne sezone v vinogradu in začetek zimskega počitka.
Martinove kulinarične dobrote
Martinovanje že od nekdaj spremlja obilica hrane in pijače, najbolj tradicionalna jed pa je seveda prav Martinova gos.
Martinova gos
Martinovo pojedino vedno spremlja perutnina; najpogosteje je to gos, pogosto pa tudi raca ali kakšna druga vrsta perutnine. Ta je navadno nadevana s kostanjem, jabolki ali kutinami, seveda pa jo spremlja tudi cela kopica prilog.
Martinova gos ima sicer tudi prav poseben pomen – za pojedino je najpogosteje izbrana zato, ker naj bi izdala svetega Martina. Sveti Martin naj bi bil po izročilu izjemno skromen možak, zato naj bi se skušal izogniti imenovanju za škofa. Skriti se je skušal v jato gosi, žal pa so ga te s svojim oglašanjem hitro izdale – zato se za kazen vsako leto znajdejo na krožniku.
Druge Martinove dobrote
Poleg Martinove gosi se na krožnikih najpogosteje znajdejo mlinci, rdeče zelje, jedi s kostanjem in jedi z jabolki, seveda pa v nobenem primeru ne sme manjkati mlado vino, ki je pravzaprav tudi razlog za vso to praznovanje. Pa na zdravje!
Foto: Martinovanje Gadova peč 2015
Pregovori na Martinovo (11. november):
Sonce na Martina (11.11.), pred vrati huda zima.
Kadar Martin (11.11.) oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.
Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo.
Če za Martina sonce sije, huda zima bo.
Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Če pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj.
Če pred Martinom zmrzuje, prihodnje leto češenj ni.
Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.
Če je za Martina dež, je potem zmrzlina, pozebe ozimina in je tu draginja.
Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.
Ko pride svet Martin je paše konc.
Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Mraz na Vse svete pomeni lep Martinov dan.
Vseh svetnikov mraz, o Martinju topel čas.
Za Martina če je jasno, bo v treh dneh sneg, če oblačno, sneži še na ta dan.
Za soncem Martina pride takoj sneg, zmrzlina, pa čeprav ta dan greje, tri dni se babje leto šteje.
Marskikdo bo danes preživel čudovit večer ob dobri kapljici in hrani, a po pameti, ker »Kadar vino govori, takrat skrivnosti ni«.
